Knjiga fraza

bs Prilozi   »   sl Adverbi (prislovi)

100 [stotina]

Prilozi

Prilozi

100 [sto]

Adverbi (prislovi)

Odaberite kako želite vidjeti prijevod:   
bosanski slovenački Igra Više
već jednom – još nikada že--n-rat -ž- -daj) ---- niko-i že enkrat (že kdaj) – še nikoli ž- e-k-a- (-e k-a-) – š- n-k-l- ------------------------------- že enkrat (že kdaj) – še nikoli 0
Jeste li već jednom bili u Berlinu? Ali s-e-ž- b--i kda--v--er---u? Ali ste že bili kdaj v Berlinu? A-i s-e ž- b-l- k-a- v B-r-i-u- ------------------------------- Ali ste že bili kdaj v Berlinu? 0
Ne, još nikada. Ne---e-ni-ol-. Ne, še nikoli. N-, š- n-k-l-. -------------- Ne, še nikoli. 0
neko – niko ne-do - -i-če nekdo – nihče n-k-o – n-h-e ------------- nekdo – nihče 0
Poznajete li ovdje nekoga? Pozn--- t-ka-----a? Poznate tukaj koga? P-z-a-e t-k-j k-g-? ------------------- Poznate tukaj koga? 0
Ne, ja ne poznajem nikoga ovdje. Ne-----aj -e--oz--- ni--g--. Ne, tukaj ne poznam nikogar. N-, t-k-j n- p-z-a- n-k-g-r- ---------------------------- Ne, tukaj ne poznam nikogar. 0
još – ne više še-- --č --č še – nič več š- – n-č v-č ------------ še – nič več 0
Ostajete li još dugo ovdje? Ali ostaja----- d---- -u? Ali ostajate še dolgo tu? A-i o-t-j-t- š- d-l-o t-? ------------------------- Ali ostajate še dolgo tu? 0
Ne, ja ne ostajem više dugo ovdje. N-, ne--s--n-m-ve--dolgo---. Ne, ne ostanem več dolgo tu. N-, n- o-t-n-m v-č d-l-o t-. ---------------------------- Ne, ne ostanem več dolgo tu. 0
još nešto – ništa više š--(ne)k---– --č -eč še (ne)kaj – nič več š- (-e-k-j – n-č v-č -------------------- še (ne)kaj – nič več 0
Želite li još nešto popiti? Bi ra---š- --j-p---li? Bi radi še kaj popili? B- r-d- š- k-j p-p-l-? ---------------------- Bi radi še kaj popili? 0
Ne, ja ne želim ništa više. Ne- -e ž--i--nič-v-č. Ne, ne želim nič več. N-, n- ž-l-m n-č v-č- --------------------- Ne, ne želim nič več. 0
već nešto – još ništa že (-e---j –--e-nič že (ne)kaj – še nič ž- (-e-k-j – š- n-č ------------------- že (ne)kaj – še nič 0
Jeste li već nešto jeli? Ali-s---ž- ka- pojedl-? Ali ste že kaj pojedli? A-i s-e ž- k-j p-j-d-i- ----------------------- Ali ste že kaj pojedli? 0
Ne, ja još nisam ništa jeo. Ne, -i---e-n--e- -o--d-- (-oje----. Ne, nič še nisem pojedel (pojedla). N-, n-č š- n-s-m p-j-d-l (-o-e-l-)- ----------------------------------- Ne, nič še nisem pojedel (pojedla). 0
još neko – niko više š--(---k---–---hč---eč še (ne)kdo – nihče več š- (-e-k-o – n-h-e v-č ---------------------- še (ne)kdo – nihče več 0
Želi li još neko kafu? B- -e --- -ad-k---? Bi še kdo rad kavo? B- š- k-o r-d k-v-? ------------------- Bi še kdo rad kavo? 0
Ne, niko više. Ne,---hče---č. Ne, nihče več. N-, n-h-e v-č- -------------- Ne, nihče več. 0

Arapski jezik

Arapski jezik je jedan od najvažnijih svjetskih jezika. Arapski jezik govori više od 300 miliona ljudi. Oni žive u više od 20 različitih zemalja. Arapski spada u afroazijake jezike. Arapski jezik nastao je prije više hiljada godina. Ovaj jezik se prvobitno govorio na Arapskom poluostrvu. Odatle se počeo širiti dalje. Govorni arapski jezik se razlikuje od standardnog jezika. Takođe postoji mnogo različitih arapskih dijalekata. Moglo bi se reći da se u svakoj regiji govori drugačije. Govornici različitih dijalekata se uopće ne razumiju. Stoga su filmovi iz arapskih zemalja većinom titlovani. Samo tako ih se može razumjeti u svim arapskim zemljama. Klasični standardni arapski jezik se danas jedva uopće govori. Postoji samo u pisanom obliku. U knjigama i novinama se koristi klasičan arapski standardni jezik. Danas ne postoji stručni arapski jezik. Stručni termini su preuzeti iz drugih jezika. Ovdje prije svega prevladavaju francuski i engleski jezik. Interes za arapski jezik posljednjih je godina jako porastao. Sve više ljudi želi učiti arapski. Tečajevi se nude na svakom univerzitetu i u mnogim školama. Puno ljudi smatra arapsko pismo posebno fascinantnim. U arapskom jeziku se piše zdesna nalijevo. Izgovor i gramatika arapskog jezika nisu baš jednostavni. Ima puno glasova i pravila koje drugi jezici ne poznaju. Pri učenju arapskog jezika bi se stoga trebalo pridržavati određenog redoslijeda. Prvo izgovor, pa gramatika, a onda pisanje...